Kako izbrati pravo gorsko kolo?

Gorska kolesa lahko razdelimo v dve osnovni kategoriji – hardtail in polno vzmetena. Obe kategoriji se nato razčlenita na štiri glavne discipline: cross-country, trail, enduro in downhill. Zdaj pa se poglobimo v lastnosti, prednosti in slabosti vsake vrste koles, da boste lažje našli pravo kolo zase!

Hardtail ali polno vzmeten?

Ko kupujete novo gorsko kolo, se boste neizogibno soočili s ključno izbiro: polnovzmeteno ali hardtail kolo?

Hardtail kolesa so najpreprostejša in cenovno ugodnejša, primerna za začetnike gorskega kolesarjenja. Spredaj imajo vzmetne vilice za izravnavo neravnin na poti, zadnje kolo pa je varno pritrjeno na okvir. Hardtail gorsko kolo bo lažje od polnovzmetenega kolesa enake cene.

Gorska kolesa s polnim vzmetenjem nudijo vzmetenje tako zadnjega kot sprednjega kolesa. Zaradi tega je takšno gorsko kolo bolj gladko in hitrejše po koreninah ter skalah. Glavna prednost polnovzmetenega kolesa je, da vam daje več samozavesti, nadzora in udobja na težjih terenih.

Vrste gorskih koles

Različni stili vožnje zahtevajo različne vrste gorskih koles, zato je ključno vprašanje, kje in kako nameravate voziti. To vam bo pomagalo določiti vrsto gorskega kolesa, ki ga potrebujete.

A še pred tem je potrebno razumeti dva izraza, ki ju boste pogosto zasledili v opisih:

1. Kot glave cevi: To je kot, ki ga tvori glava cevi s podlago. Strmejši kot glave cevi (večje število) na splošno pomeni, da bo kolo hitreje zavilo in se bolje vzpenjalo. Manjši kot (nižja številka) na splošno pomeni, da bo kolo stabilnejše pri vožnji navzdol pri visoki hitrosti, vendar bo od vas zahtevalo, da boste bolj pozorni na krmiljenje med vzpenjanjem.
2. Hod: Hod v vzmetenju kolesa je količina gibanja, ki jo ponujajo sprednje vilice ali zadnji amortizer, običajno merjena v milimetrih.

Trail gorska kolesa

Trail gorska kolesa so najpogostejša in so primerna za večino kolesarjev, ki počnejo vse po malo. Optimizirana so za vsestransko zabavo in vožnjo na kolesu. Nekatera trail kolesa, ki imajo večji hod (130-150 mm) nekoliko bolj poudarjajo spuščanje. Geometrija njihovih okvirjev in bolj udobno vzmetenje pa omogočata, da se uspešno spopadajo tudi s strmimi in zahtevnimi spusti. Na splošno vsa trail kolesa učinkovito vrtijo pedala in so kos naprednim gorsko kolesarskim potem. Lahko so hardtail (prednje-vzmetena) ali polno vzmetena.

Primerna so za rekreativne kolesarje, ki se želijo voziti po enoslednih poteh ter vključujejo vzpone in spuste. To je vsestransko gorsko kolo, s katerim se lahko odpravite na številne poti.

Cross-country gorska kolesa

Cross-country oz. XC kolesa so manj udobna za povprečnega kolesarja in so za kolesarje, ki iščejo vrhunsko učinkovitost pri vzponih in dolgih dnevih na poteh brez veliko skokov ter strmih tehničnih značilnosti navzdol. Za razliko od trail koles so lažja in še učinkoviteje poganjajo pedala.

Da to dosežejo, imajo v svojih zasnovah vzmetenja manjši hod, običajno okoli 100 mm do 120 mm, trdnejšo platformo za poganjanje pedal, njihovi strmejši koti cevi za glavo pa omogočajo hitro in okretno rokovanje. So hitri in zabavni za vožnjo po manj tehničnem terenu, vendar pa niso povsem primerni za bolj strme poti. Lahko so hardtail ali polnovzmeteni.

Primerni so za vse, ki želijo voziti bolj gladke poti z manj tehničnimi izzivi in dajejo prednost učinkovitemu vzpenjanju pred sposobnostjo spuščanja.

Enduro gorska kolesa

Enduro kolesa so podobna trail kolesom, vendar zasnovana bolj za hitrejše spuščanje. Prav to je tudi razlog, da imajo enduro kolesa manjše kote cevi glave in velik hod vzmetenja. Ta postavitev jim omogoča spopadanje z zelo strmimi in grobimi spusti. Primerni so tudi za občasno vožnjo po kolesarskih parkih.

Primerni so za kolesarje, ki želijo s hitrostjo voziti po zelo strmih in zahtevnih klancih navzdol. To pomeni po zelo skalnatem in tehničnem terenu s skoki in padci. Če povzamemo, so idealna za vas, če zmožnost spuščanja cenite pred učinkovitostjo vzpenjanja pri čemer bo nekoliko počasnejše ali težje poganjati pedala.

Downhill gorska kolesa

Kot že samo ime pove, so downhill kolesa zasnovana tako, da se spusti kar se da hitro. Takšna kolesa so izključno samo za vožnjo s sedežnico ali avtobusom navzgor, saj je kolesarjenje z njimi že pri rahlih vzponih prava nočna mora. S svojim ogromnim hodom in robustnimi okvirji so težki, a stabilni in vzbujajo zaupanje na skakalnicah, bregovih, skalnjakih ter lesenih klančinah in spustih.

Če želite voziti samo v kolesarskih parkih s sedežnico, potem je takšno kolo pravo za vas.

Velikost pnevmatik za gorsko kolo

Pred nekaj leti so 27,5-palčne gorske mtb pnevmatike nadomestile 26-palčne kot najbolj priljubljeno velikost pnevmatik. Vse bolj priljubljena pa postajajo večja 29-palčna kolesa, še posebno pri cross-country kolesih. Prav tako pa so bili tudi številni tekmovalci za enduro in downhill uspešni na teh širših pnevmatikah.

Lahko rečemo, da ni jasnega odgovora na vprašanje, katere bodo za vas boljše. A vseeno upoštevajte nekaj točk, ki vam bodo pomagale pri odločitvi, ali kupiti kolo z 29-palčnim ali 27,5-palčnim pnevmatikam:

• Večje, 29-palčne pnevmatike se vrtijo hitreje, ko speljejo;
• Ožje 27,5-palčna (in 26-palčne) pnevmatike je lažje vrteti in krmiliti v ozkih ovinkih;
• Širše pnevmatike ustrezajo višjim ljudem (>180 cm);
• Širše pnevmatike pospešujejo počasneje;
• Če sodite med kolesarje manjše od 180 cm potem predlagamo ožje pnevmatike ( 27,5-palčne so odlične za povprečnega kolesarja, 26-palčne pnevmatike pa so še vedno nameščena na nekatera zelo majhna gorska in otroška kolesa).

Materiali okvirja za gorska kolesa

Okvirji gorskih koles so lahko izdelani iz različnih materialov ali kombinacije le-teh. Posledično pa se razlikujejo po teži, kakovosti, vzdržljivosti in seveda ceni. Najpogosteje so okvirji gorskih koles izdelani iz naslednjih materialov:

• Karbon: Pogost pri vrhunskih gorskih kolesih zaradi svoje trdnosti in majhne teže. Je razmeroma drago;
• Aluminij: Cenejši od karbonskega okvirja, vendar težji; 
• Jeklo: Tradicionalni material z visoko odpornostjo, a tudi večjo težo;
• Titan: Znan po visoki odpornosti, majhni teži, vendar tudi visoki ceni, zato ga uporabljajo bolj ekskluzivna kolesa.

Zavore na gorskih kolesih

Zavore na kolesu imajo pomembno vlogo predvsem pri varni vožnji. Poznamo več vrst zavor, ki se uporabljajo na gorskih kolesih. Vsaka vrsta ima svoje prednosti in slabosti, zato je pomembno, da pred izbiro upoštevate naslednje dejavnike:

• teren in razmere, v katerih nameravate voziti;
• izkušenost gorskega kolesarjenja, ali ste začetnik, napredni kolesar ali profesionalec;
• vzdrževanje in servis: koliko časa in denarja želite vložiti v vzdrževanje koles; 
• proračun, saj se vrste zavor razlikujejo tudi po ceni

Obročne zavore (V-zavore)

Princip delovanja V brake zavor je v tem, da se med zaviranjem oprimejo roba kolesa. Ko je zavorna ročica pritisnjena, se zavorne ploščice pritisnejo na obe strani kolesnega obroča, kar povzroči trenje in upočasni ali zaustavi kolo.

Prednosti:

• So najlažje za vzdrževanje in ceno;
• Imajo majhno težo;
• Lažje opazna obraba;
• Primerne so za manj izkušene kolesarje, ki želijo svoje kolo vzdrževati sami.

Slabosti:

• So manj učinkovite v mokrih, deževnih razmerah in blatu;
• Obraba platišča med dolgotrajno uporabo;
• Slabše delovanje kot kolutne zavore pri strmih spustih;
• Zahtevajo večjo silo s prsti na ročicah za bolj agresivno zaviranje.

Mehanske disk zavore

Pri mehanskih disk zavorah se ob pritisku na zavorno ročico se vrvica napne, kar premakne zavorne ploščice proti kolutu, ki je povezan s pestom kolesa. Blazinice so pritisnjene na obe strani diska, kar ustvarja trenje in upočasni ali zaustavi kolo.

Prednosti:

• Manjša obraba kolesa, saj ne pritiskajo na platišče, ampak zavirajo neposredno na kolutu;
• Dosledna zavorna zmogljivost, na katero ne vplivajo mokri pogoji ali blato.

Slabosti:

• Bolj zapleteno vzdrževanje;
• Cenovno dražje in težje od platiščnih zavor.

Hidravlične disk zavore

Ko je zavorna ročica pritisnjena, se tlak v hidravlični tekočini poveča in se preko cevi prenese na zavorno čeljust. Ta pritisk premakne bate v čeljusti, ki potisnejo zavorne ploščice na obe strani koluta, kar povzroči trenje in upočasni ali zaustavi kolo.

Prednosti:

• Najboljša zavorna zmogljivost, ki jo boste cenili na tehnično zahtevnem terenu;
• Dosledna zmogljivost ne glede na pogoje (suho, mokro, blato);
• Če so pravilno nastavljene, ne potrebujejo tako pogostega vzdrževanja kot mehanske kolutne zavore.

Slabosti:

• Težka nastavitev, ki zahteva pomoč strokovnjaka;
• Dražje v primerjavi z drugimi vrstami zavor;
• Težje.

Proračun

Vaš proračun bo na koncu narekoval, kaj lahko dobite zase. Pomembno je, da postavite mejo, saj lahko kolesa dandanes dosežejo astronomske cene. Če lahko opredelite vrsto vožnje, ki vas zanima, in kako prepričani ste, da se boste resno lotili gorskega kolesarjenja, bi morali porabiti nekje od 1500 do 4000 evrov za kolo.

Zaključek

Prepričani smo, da smo vam s tem vodnikom nekoliko pomagali pri odločitvi katero gorsko kolo izbrati. Hkrati pa nas lahko obiščete tudi v naši kolesarski trgovini, kjer vam bodo naši strokovnjaki zagotovo znali svetovati in na koncu najti primerno gorsko kolo.